Električna kolesa so varčna in okolju prijazna prevozna sredstva, idealna za vsakodnevno vožnjo na kratke ali dolge relacije. Prihranijo nam dragocen čas, omogočajo rekreacijo, sproščajo in poskrbijo za prijetno vožnjo, ki pozitivno vpliva na zdravje. Za kolesarja so praviloma zelo udobna, kar je zlasti pomembno pri daljših relacijah. Primerna so za vse, ki potrebujejo dodatno pomoč pri premagovanju ovir in nudijo veliko zabave z uporabo elektrike, ali brez nje, saj združujejo tako lastnosti vožnje z motorji kot prednosti uporabe klasičnih koles. Električna kolesa nam lahko močno olajšajo vožnjo ter pomagajo pri kolesarjenju v klanec. Uporabljajo se za daljše vožnje po urejenih cestah in so popolna izbira za nedeljske izlete. Odlikujejo jih moderen, športen in atraktiven videz ter uporabniku dostopna cena. Z njimi bo rekreacija zabavna in udobna.
Načeloma lahko prav vsako vrsto klasičnega kolesa predelamo v električno kolo, kar pomeni, da ga lahko priredimo iz mestnega, treking, kros, zložljivega, skratka iz vseh vrst koles, ki se pojavljajo na trgu. Najpogostejša izbira pa so takšna, ki so že izdelana in na prodaj kot električna.
Gre za prevozno sredstvo, ki se je pojavilo pred več kot stoletjem, na širši trg pa se je prebilo šele pred nekaj leti. Tovrstna kolesa so imela prvotno zelo potratne elektromotorje, ogromne baterije in kratek domet, ki ni dopuščal več kot kilometer ali dva vožnje, v zadnjem desetletju pa so njihovi elektromotorji so postali lažji, zmogljivejši, njihove baterije so manjše in imajo večjo kapaciteto, kar omogoča kolesarske ture, ki so celo daljše od 100km.
Kljub temu, da nam električni motor pomaga pri vožnji pa to ne pomeni, da kolo vozi samo. S pomočjo računalnika na krmilu kolesa po želji uravnavamo stopnjo pomoči, kar omogoča da se lahko vozimo z manjšo pomočjo po ravnini in nekoliko večjo v klanec ter tako svojo vožnjo prilagajamo svojim željam ali potrebam. Električna kolesa nam zagotavljajo možnost daljših tur, če smo na primer z navadnim lahko v kosu prekolesarili le 15 kilometrov lahko z električnim kolesom na enkrat prevozimo tudi več kot 80km, hkrati pa naredimo nekaj zase in svoje telo.
Glede na njihovo delovanje oziroma tip motorja ločimo dve vrsti električnih koles. Tista s “crank” motorjem, oziroma motorjem na gonilki, imajo elektromotor postavljen na mestu pedal. Zanje so značilne velika vzdržljivost, moč in navor. Takšna so navadno gorska ali treking kolesa, ki so namenjena tako premagovanju dolgih ravninskih tur, kot tudi zahtevnih vzponov po asfaltu ali gorskih poteh. Ker se pri tovrstnih modelih koles prenos moči iz gonilke vrši direktno na verigo, le-ta pri poganjanju delujejo bolj tekoče in omogočajo resničen užitek v vožnji.
Druga možnost pa so kolesa z HUB motorjem, ki je pritrjen na zadnjem pestu. Tovrstni motorji so veliko cenejši in večinoma namenjeni mestnim kolesom, s katerimi ne prevozimo prevelikih razdalj in zahtevnih vzponov. Odlična so za vsakodnevno vožnjo ter kolesarske izlete po okoliških vaseh in mestih.
Električna kolesa se med seboj odločilno razlikujejo predvsem glede na namen uporabe, zaradi česar se je potrebno pred njihovim nakupom dobro pozanimati in razmisliti ali je kolo za določeno osebo sploh primerno, pa tudi na kakšen način in po kakšnem terenu se nameravamo z njim voziti. Določen tip kolesa je lahko namreč za naše potrebe povsem neuporaben.
Na voljo so številni tipi in modeli, izbiramo pa lahko med moškimi, ženskimi, otroškimi, treking ali polnovzmetenimi gorskimi električnimi kolesi. Tista, ki so cenovno najugodnejša so običajno težka, z majhnim dometom in krajšo življenjsko dobo, nekoliko dražja so navadno veliko učinkovitejša, saj imajo večji domet in skoraj dvakrat daljšo življenjsko dobo. Za taka kolesa je značilna tudi kakovostnejša oprema, prestave, zavore, posebna vrsta baterij in izjemno dolga življenjska doba. Tista dražja se ponašajo tudi s sodobnim dizajnom ter izpopolnjeno pogonsko tehniko in regulacijo načina vožnje.
Pri električnem kolesu gre pravzaprav za združitev navadnega kolesa z električnim motorjem, ki se najpogosteje nahaja v zadnjem pestu ali mehanizmu gonilke. Ima nadzorno enoto, akumulator in možnost ročnega upravljanja hitrosti, uporabljati pa ga je mogoče tudi kot čisto običajno kolo, ki poleg klasičnega pogona na pedala, omogoča električni pogon.
Kljub električnemu motorju je pri električnem kolesu še vedno potreben pritisk na pedala. Pritisk kolesarju pomaga pri pogonu tako, da mu doda del svoje moči.
Moč motorja tovrstnega kolesa je odvisna od vgrajene baterije, ki vpliva na njegov domet. Njena moč se najpogosteje giblje med 300 in 550 Wh, povprečen domet pa doseže tudi 150 kilometrov.
Hitrost polnjenja baterije za električno kolo je odvisna od njenega modela. Na trgu obstajajo številne vrste, zelo različnih kvalitet. Najboljše med njimi za polnjenje potrebujejo okoli 2 uri in pol, ostale pa tudi do 5 ur. Da bi baterijo napolnili potrebujemo polnilec za električno kolo.
Upravljanje motorja električnega kolesa omogoča kontrolna enota, ki prikazuje informacije, pomembne za vožnjo. Ta je navadno pritrjena na krmilu kolesa.