Marsikdo se je v življenju srečal z občutki tesnobe – običajno v situacijah, ki so zanj neprijetni. Za nekoga je to lahko pogovor z nadrejenim na delovnem mestu, za drugega pa denimo nastop pred javnostjo. Panični napadi pa so nekaj povsem drugega. Običajno se pojavijo iznenada, brez opozorilnih znakov, lahko tudi sredi spanja. Večinoma ne trajajo več kot 15 minut, spremljajo pa jih izredno intenzivni občutki strahu ali groze. Oseba se pogosto prestraši, da jo čaka smrt ali da je doživela srčni napad. Zato pogosto poišče tudi nujno medicinsko pomoč, kjer pa ji ne morejo pomagati prav dosti, razen tolažbe, da je s telesnim zdravjem vse v redu. Panični napad v takih primerih mine že pred prihodom na urgenco, oseba pa lahko ostane zgubljena, saj dostikrat ne prejme nikakršne diagnoze.
Panične napade spremljajo nekateri od naslednjih telesnih simptomov: hitro bitje srca, občutek slabosti ali omotičnosti, bolečina v prsih ali težave z dihanjem, otrplost ali mravljinčenje v udih, znojenje ali mrzel pot. Oseba ima hkrati neznosen občutek izgube kontrole. Posameznik lahko doživi panični napad le enkrat v življenju, lahko pa se ponovi tudi večkrat.
V medicini vzroki paničnih napadov niso pojasnjeni. Zdravniki zato običajno predpišejo le pomirjevala (anksiolitike), ki olajšajo trenutno stisko, in pa antidepresive. Za zdravljenje paničnih napadov je dolgoročno najuspešnejša psihoterapija. V psihoanalitični psihoterapiji so simptomi, kot so panični napad, le izraz nekega notranjega konflikta. Osebo v psihoterapiji spodbudimo, da prične preko čustev, spominov in sanj odkrivati svoj notranji svet, kar sproži proces zdravljenja in odkrivanja vzrokov, ki so privedli do paničnih napadov. Psihoterapija v Ljubljani vam lahko pomaga poiskati vzrok vaših stisk in le-te tudi odpraviti.